Copacabana je mesto priblizno 50000 prebivalcev, ki lezi ob obali Titicace skoraj ob meji z Perujem. Jezero Titicaca z otoki in lepimi pescenimi plazami zelo zelo spominja na kaksne grske otoke. Klima tukaj je mediteranska z zelo mrzlimi nocmi (pod 0 stopinj). Poleg tega je v Copacabani velika katedrala, ki je romarsko sredisce. V njej je iz lesa izrezljana devica Copacabana, ki jo je ustvaril eden izmed Inkov. Po legendi naj bi devica pazila na mesto in ce bi jo odstranili iz cerkve bi zacela Titicaca poplavljati.
Copacabana je dosti turisticno mesto, saj je tu izhodisce za Isla del Sol, otok, kjer se je po legendi rodilo sonce in prva dva inka. Odpravila sva se na 2-dnevni treking na Isla del Sol. Bilo je cudovito, z lepimi razgledi na jezero in otoke, videla pa sva tudi lepo ohranjene inkovske rusevine. Najlepse je ohranjena inkovska palaca na skrajnem severnem delu otoka, ki se imenuje Labirint. Blizu palace se nahaja skala v obliki pume (V Aymara ima skala ime Titi'kharka in po tej skali naj bi dobilo ime tudi jezero Titicaca, obliko pume je dejansko mozno videti le z veliko domisljije:) ), odtisi sonca (nekaksne stopinje, ki naj bi jih po legendi sonce naredilo, ko se je rodilo na tem otoku) in pa impresiven ostanek mize za zrtvovanje. Tiwanacani, ki so bili najbolj pomembna civilizacija v juzni Ameriki, so mizo uporabljali za zrtvovanje zivali, medtem ko so Inki kasneje uporabljali za zrtvovanje mladih in lepih deklet (oboji so seveda zrtvovali za bogove).
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/CopacabanaIslaDelSol163608
Ze takoj ob preckanju meje sva ugotovila, da turizem v Peruju precej bolj trzijo kot v Boliviji, saj so naju prve dni kar posiljali od hotela do agencije, do pralnice, prevozev. Vse so nama organizirali, kar nama ni bilo prevec vsec, ampak ok. Drugace je kultura dokaj podobna in izgled ljudi je dokaj podoben, razen tega, da je v Peruju na ulicah na Altiplanu precej vec belcev.
Najprej sva si ogledala mesto v katerem je res ogromno triciklov (z motorjem in brez - oba sva poizkusila, sploh na tistem brez motorja sva se pocutila zelo razvajena turista, ko naju je clovek gonil v hrib). Ogledala sva si tudi majhen kraj Chicuito, kjer je zanimiv tempelj plodnosti v katerem strlijo ven predinkovski kamniti falusi. Zenske, ki so imele problem s plodnostjo, naj bi sedele na teh falusih in to naj bi jim kao pomagalo:).
Nato sva si ogledala Sillustani. Predinkovske stolpe, kjer so pokopavali ljudi.
Tam smo si ogledali tudi "tipicno" kmetijo na altiplanu (v narekovajih je zato, ker je vse zelo skomercializirano in pripravljeno za turiste), kjer imajo celo posebno hisico za morske prasicke. V Peruju naj bi bil morski prasicek namrec okusna jed, zal nisva se poizkusila.
Potem sva vzela tour (spet) na plavajoce otoke Uros in na otok Taquile. Tu je bilo ze res neprebavljivo turisticno skomercializirano. Ampak kljub temu so plavajoce vasi nekaj posebnega. Ljudje svoje otoke, hise, colne (danes ne vec, razen za turiste:) ) naredijo iz trsja, ki raste v plitvinah jezera Titicaca in dejansko ne zivijo na zemlji, ampak na umetnem plavajocem otoku, na gladini priblizno 20m globoke vode. Te otoke lahko prestavijo nazaj v plitvejso vodo, ce odplavajo v pregloboko.
Nato sva si ogledala otok Taquile, kjer sva opravila manjsi treking. Glavna znacilnost otoka je, da si moski sami pletejo kapice, ki kazejo na njihov status. Poroceni moski imajo cele v rdeci barvi, samski pa imajo zadnji del kape bele barve. Res se jih da videti, ko sedijo ob poti in strikajo:). Povsod, in v Peruju in v Boliviji ob jezeru Titicaca se mora clovek navaditi, da otroci neprestano fehtajo za sladkarije (caramelas) in te celo prepricujejo da imas nekaj v ruzaku ceprav nimas (nekateri celo zahtevajo da odpres in pokazes! :) ). Na otoku Taquile sva prezivela eno noc, praznovala moj rojstni dan in si tako kot je ze navada zadnje case kuhala na tleh najine "hotelske" sobe.
Ni komentarjev:
Objavite komentar