Penninsula Valdez

Lep pozdrav se vedno iz Puerto Madryna!

Po najini prvi noci v Puerto Madrynu sva najela kolesi in se odpravila proti ekocentra, ki je bil 5 km dalec. Tam so imeli zelo zanimive prikaze morske faune in flore in ostalih geografskih znacilnosti atlantske obale Argentine. Po najini turi s kolesom sva hotela iti z busom do Puerto Piramidesa, ampak sva sele popoldne izvedela, da busa ni, tako da sva prenocila se eno noc v Puerto Madrynu. Nasljednji dan sva le prispela v Puerto Piramides (ze na poti je Jasmina opazovala guanace in celo videla ptica, podobnega noju, ki je tekel ob avtobusu), to je majhen kraj sredi polpuscavskega polotoka. Kraj ima 200 prebivalcev, dve ulici, polovica kraja pa je camp, kamor sva se odpravila in se naslednje dva dni svercala;). Prvi dan sva se pes odpravila proti koloniji morskih levov (tjlunjev). Pokrajina je tukaj res nekaj posebnega, spominja na JZ predele ZDA. Koncno sva jih docakala, najina prva kolonija (upam da ne edina:/) morskih levov. Tam je vse ograjeno in urejeno za turiste, da lahko opazujejo, ne da bi motili zivali spodaj. Kljub temu sva se midva odlocila da se odpraviva na brezpotja in se spustiva k morju ter se bolj priblizava zivalim. Na sreco naju niso dobili, bilo pa je zelo adrenalinsko, saj sva bila le kaksnih 20 m od kolonije. Za pokrajino so znacilne tudi fosilizirane skoljke. Nekaj lepih primerkov sva nagrabila in jih bova vzela s seboj, ce se nama jih bo ljubilo nositi 5 mesecev.

Nasljednji dan sva se odpravila po obali na drugo stran. Njaprej naju je presenetila jata flamingov, ki so bili res zelo zivo rdece barve, vendar nisva imela priloznosti priti blizlje, ker so jih prej spodili otroci. Pot sva nadaljevala ob obali polni skoljk, rakovic in drugih zivali, zal so se vedno v trenutku, ko so zagledale najino senco nekam skrile. Vseskozi so se visoko nad nama vzpenjali "piramidasti" klifi (od tukaj tudi ime Puerto Piramides) v katerih je morje izdolblo tudi jame. Tik preden sva prisla do rta, ki je bil najina ciljna tocka, sva na poti najprej zagledala ogromne kosti in nekaj mrtvih pticev nakar sva prisla do celega trupla kita. Glede na njegove opojne vonjave, posuseno kozo in le eno "reberco", ki je ljudje niso pobrali sva sklepala, da je tam ze kar nekaj casa. Na poti domov sva se se malo druzila z bolanim pticem, nato pa pohitela, da ne bi celo obalo zalila visoka plima, vendar prepozno. Ravno tam, kjer sva se pred kaksno uro hodila po kopnem je bilo pol metra vode, zato sva morala nazaj in ta del poti opraviti cez hrib. Bila sva zadnja ki sva se tako pozno vracala nazaj v mesto. Nujno sva morala se v trgovino po vodo in na poti nazaj sva zagledala cisto majhnega pingvina na plazi blizu mesta. Najprej sva mislila, da je kip:) Vendar je bil ubozec ziv in cisto prestrasen, upam da ni bil bolan in je kakorkoli prezivel noc.

Danes sva cel dan prezivela na plazi, brala, pisala, igrala karte...ja kopat se ni mogoce, ker je morje dokaj mrzlo. Potem pa se pocasi zopet odpravila v najin cudaski hostel v Puerto Madrynu. Zal na poti nazaj ni bilo kaj dosti guanakov (samo trije) se je pa zato dan zopet koncal s cudovitim soncnim zahodom.

Linki od fotk so: http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/PuertoPiramides2332008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/PuertoPiramides2232008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/PuertoMadryn2132008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/Pampe2032008
Jutri odhajava v Rio Gallegos.

Ablo usted ingles?

Na kratko lahko poveva, da je spanscina v Argentni dokaj drugacna od spanscine v Spaniji in da govorijo zeeeeloooo hitro.
Dosedanje sporazumevanje lahko ponazoriva na dveh primerih:)
1. V trgovino greva kupiti sirni namaz. Trgovec pet minut razlaga nekaj in midva mu odgovarjama malo z si in malo z no (nimava pojma kaj govori). Nakar izpod pulta namesto sirnega namaza potegne hrenovke.
2. Prideva v hostel, receptor nama razlaga kako stvari funkcionirajo v hostlu (predvidevava:) Vsak si njegovo razlago drugace interpretira.
Jasmina: Do 10 dopoldne morata iti iz hostla, prtljago se lahko pustita dlje v kotu zraven roze.
Aljosa: Do 7 zjutraj morata iz hostla, sedaj lahko jesta, vendar pri jedi pazita na rozo.
Mislim da sva na pravi poti:)

Buenos Aires-vtisi

Lepe pozdrave iz Puerto Madryna!

Danes sva prespala v Puerto Madrynu v hostlu in sedaj odhajava na Penninsulo Valdez v Puerto Piramides za dva dni, opazovati morske leve, pingvine, delfine, kite in orke...

Mislim da je pametno ce po celem tednu v Buenos Airesu strneva obcutke s tam.

V soboto smo se z Juanovo mamo, babico in Juanom odpeljali severno od Buenos Airesa, proti El Tigre in delti reke Parane. Vozili smo se miljon let skozi polovico Buenos Airesa preden smo prispeli tja. Ze med potjo smo videli ustje reke Parane (rio de la Plata). Reka je pri izlivu v morje najsirsa reka na svetu. Na drugi strani reke je Uruguay, ampak cez reko se ne vidi. Torej lahko bi temu rekli skoraj morje, samo da je sladko in d je v resnici reka:). V El Tigreju sva vzela Catamaran (60 pesov=15€), ostali clani Juanove druzine so se vrnili nazaj. Catamaran naju je peljal v delto reke Parane. Pricakovala sva neokrnjeno naravo, naletela sva na horde ljudi, ki se vozijo z gliserji, jetskiji, jahtami, smucajo na vodi..., na obeh bregovih rokavov delte pa je vse poseljeno s pocitniskimi hisicami. Kljub temu je bilo zelo lepo, saj je veliko dreves in mocvirnatega rastja, voda pa ima blatno barvo (tako dzungelsko), tko d sva vsaj mal videla kako bo v Boliviji ;). Vrnila sva se z vlakom za "bogate" ljudi iz katerega sva opazovala hise, ograjene z bodecimi zicami, ospicenimi konicami, ograjami z zalepljenim steklom in elektricnimi ograjami. Bogatejsi prebivalci namrec zelo dobro varujejo svoje premozenje. Tudi srednji sloji v mestu imajo na oknih in vratih povsod resetke (tudi pri Juanu).

Naslednji dan so pri Juanu samo za naju skuhali tipicno argentinsko kosilo. Ta dan je prisel iz Evrope tudi Juanov brat Mathias, ki namerava v Baslu studirati petje. Juan pa namerava nasljednje leto zaceti studij v Salzburgu, zato bova lako uslugo iz hospitality cluba vrnila, ko pride:). Po kosilu sva sla kupiti bus karte do Puerto Madyrina, vendar sva morala uporabljati najino grozno spanscino, ker tudi na glavni avtobusni postaji, kjer je veliko turistov, ne znajo anglesko... Potem sva sla zvecer v sosesko Palermo, ki je znana po nocnem zivljenju in veliko trgovinami.

V ponedeljek sva obiskala bogato sosesko Recoleto, kjer so naju pricakali ogromni parki z velikimi jezeri. Obiskala sva tudi planetarium, kjer imajo pred vhodov razstavljene dejanske zelezne meteorite. Planetarium pa je bil na zalost zaprt. Potem sva sla se v japonski park (Japones Jardin) in tam opazovala bonsaje in ogromne ribe, ki imajo take japonske obraze, vsaj men se tko zdi:). Popoldne smo se dobili s Juanom na Plaza de Chile. Ker sva tam spoznala enega americana ki studira v Buenos Airesu, nas je Juan kar vse skupaj peljal malo po cetrti Recoleti. Ko smo prisli domov, se je zacelo trdo delo, saj sva za ta dan vsej (sirsi!) druzini ponudila tipicno slovensko kosilo (vecerjo). Za enajst ljudi sva tako spekla goveje zrezke s prazenim krompirjem in solato s krompirjem in kuhanimi jajci. Pripravit tolk hrane ni bil glih piknik;). Ampak so bili na koncu vsi zelo veseli, tako da je bil trud poplacan.

V torek sva se odpravila se na najbolj znan kulturno - zgodovinski spomenik v celotni Argentini, na pokopalisce v Recoleti, kjer so ze od leta 1822 pokopani nekateri izmed najbolj znanih argentincev (politiki, pisatelji, vojni heroji = ubijalci indijancev kakor pravi Juan:) in ostali, kot na primer Evita). Pokopalisce je mesto v malem, nekateri grobovi izgedajo kot prave male katedrale., vmes med grobovi so ulice, tako da je res zanimivo in vcasih kar malo srhljivo(sploh za jasmino:) ) , ker lahko v kapelah skozi okna vidis krste... Nato sva skocila na bus do La Boce, kjer sva si ogledla stadion Boce Juniorsov. Je ogromen stadion, ki je razdeljen na dva dela, na dele s sedezi in na dele brez sedezov za goli, kjer se lahko nabase miljon ljudi;). Trgovina s spominki Boce Juniors je skoraj tako bogata, kot v Barceloni. Ulica Carminito se nahaja blizu stadiona Boce Juniors. Je najbolj znana po barvastih kovinskih hisicah, po ulicah pa lahko vidis tango showe, zelo turisticno. Samo nekaj ulic stran zivijo nekateri izmed najbolj revnih prebivalcev. Ko sva tam mimo hodila po barakarski soseski proti Puerto Maderu, so naju fehtarili za dolarje. Puerto Madero, kamor sva sla pes iz Boce, je spet druga zgodba. To je downtown Buenos Airesa, kjer zivijo nekateri najbogatejsi prebivalci Buenos Airesa. Vse se lepo vidi na fotkah, zal se v barakarskih naseljih nisva upala izvleci fotoaparata.../:.

Zadnji dan v Buenos Airesu sva kontaktirala slovence, ki zivijo v Buenos Airesu. Gospod, ki zelo dobro govori slovensko naju je lepo sprejel in nama pokazal vse prostore krovne organizacije. Imajo celo svojo dvorano za dogodke in svojo cerkev. Razlozil nama je, da se vedno zelo cutijo svojo domobransko preteklost in da na njihov polozaj zelo vpliva katera oblast je v Sloveniji. Imajo celo lastno berilo za otroke, ker so berila v Sloveniji zelo partizansko naravnana. Splosno sva ugotovila, da so dosti verni in da so zelo ponosni na svojo domobranstvo, saj to besedo neprestano videvas (na spomenikih, v arhivu, v berilu, v njihovem casopisu itd.).

V sredo zvecer sta naju Mathias in Juan peljala na glavno avtobusno postajo, kjer je bil cisti kaos. Vec ljudi na kupu bi si tezko predstavljala. Na bus sva cakala skromnih 5 ur, ker je imel "samo" 4 ure zamude... Hja tako je to v Argentini. Sva skoraj umrla na uni postaji, sam je bil pa bus kar v redu, semi cama (pol spalni), kjer so stregli celo hrano, vendar Jasmino sedaj nekaj boli v trebuhu, tako da lahko sklepate d hrana ni bila ravno najbolj okusno zdrava;).

Se link od fotk:
http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1432008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/DeltaParane153

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1632008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1732008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1832008

http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1932008

To zaenkrat
Adios!

BUENOS AIRES

Kot vidite sva vse lete prezivela in to brez hujsih pretresov. Najin hospitality club prijatelj Juan in njegova druzina so naju zelo lepo sprejeli in ze dva dni skrbijo, da sva sita, nama je toplo in ne prevroce:)

Prvi vecer smo se s Juanom sprehodili po bliznji soseski in takoj nama je bilo jasno, da je tukaj mnogo vec zelo velikih dreves kot v kateremkoli evropskem mestu. V nekaterih predelih ima clovek obcutek, da se ne sprehaja po 15 milijonskem mestu, ampak po tropskem gozdu.

Javni prevoz je zelo poceni (karta za bus, vlak ali podzemno stane okoli 0.20€), vendar je rahlo kaoticen (bus ustavi kjer mu pomahate).

Danes sva si v celem dnevu ogledala zelo zelo majhen del mesta in glede na svoje zulje na nogah lahko recem, da nisva prehodila malo...mislim da je mesto res neskoncno veliko:) Na najinem "sprehodeku" sva videla ogromne avenije (ena izmed njih je najsirsa avenija na svetu), nekaj turisticno najbolj obiskanih trgov (Plaza de la Republica, Plaza San Martin, Plaza Lavallia, Plaza de los Dos Congressos, Palza de Mayo) in zanimive stavbe. Ogledala sva si tudi najstarejsi del mesta San Telmo, kjer so stavbenizje kot v ostalem delu mesta, ozke ulice (za nase razmere normalne ulice) in ostanki tramvaj proge. Zaradi pozne ure sva se odlocila, da z ogledi ne bova nadaljevala zato sva se ob reki pocasi vrnila proti prvi postaji podzemne. Poleg podzemne sva morala do Juanovega doma uporabiti tudi bus in ker si nisva tocno zapomnila, kje sva na busu vstopila sva po geografsko se malo raziskala sosesko in spoznala prijaznega stricka, ki nama je pomagal:)

Ko sva prihlacala domov sva s Juanovimi prijatelji in mamo povecerjala, nato sva lahko uporabila njihov tus in sedaj izrablava se njihov racunalnik in internet...vse zastonj:) Ni nama tezko:)

Vec slikc imate tukaj
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler
P.S.
Vse samske punce tu so fantje res mega lepi. V glavnem, ce mislite, da ni vec upanja morate pac priti v Buenos Aires;)