Lep pozdrav vsem! Spet sva polna novih dozivetij, videla sva dolino lune in nekaj zelo slikovitih pokrajin ampak gremo lepo pocasi;)
Iz Mendoze sva se odpravila proti San Juanu, kjer sva si ogledala center mesta (bilo je zelo zaspano, saj je bila nedelja), malo oprala obleke, nakupila nujne stvari in prenocila. Naslednji dan sva se odpravila v Difunto Correo. Difunta Correa je znana po tem, da so na tem kraju vojaki med vojno za neodvisnost sredi puscave nasli truplo zenske, ki je s svojim mlekom se vedno hranila otroka. Otrok je tako prezivel, celoten dogodek pa so pripisali cudezu. Takrat so na mesto, kjer je umrla zenska postavili kriz, legenda pa se je sirila zelo hitro, prav tako tudi naselje Difunta Correa (okoli kriza). Danes je v mestecu polno kapel (vsaka je polna predmetov, katerim je posvecena), majhnih hisic (ce naredis model svoje hise naj bi Difunta pazila na njo, isto velja za vozila, oblacila, igrace...), milijon registrskih tablic, izklesanih stavkov "hvala Difunta Correa" vsepovsod in se neskoncno ostale krame. Po celotni Argentini se stalno ob cesti pojavljajo mala svetisca posvecena Difunti. Za ta mala svetisca (ki so res povsod!) je znacilno, da ljudje puscajo prazne in polne plastenke pijace (kao da Difunta ne bo vec zejna, saj je umrla od dehidracije) in rdece zastavice. Prespala sva v majnem mestecu San Augustin de Valle Fertil, kjer so nama hoteli prodati nocno ekskurzijo ob polni luni v Valle de la Luna. Ceprav ne marava ravno agencij, ki prodajajo ture naokoli, v tem primeru nisva imela izbire, tako da sva se odlocila za dnevno ekskurzijo.
Bolj kot ekskurzija bi se temu lahko reklo najem soferja, saj smo sli 3 ljudje v enem "zjahanem" fiatu, ki je vsake tolko zakuhal in na koncu poti smo celo izgubili luc. Vseeno se je stvar izplacala saj so bili pogledi v Valle dela Luna (uradno ime parka je Ischigualasto) res cudoviti. Ko smo se pripeljali v park je nas in se nekaj avtomobilov spremljal ranger (izgledal je kot kaksen ranger iz filma), ki nam je seveda v spanscini na poti razlagal kako so nastale vse te nenavadne oblike v parku. Zal sva bore malo razumela. Poleg kamna v obliki macke/sfinge, gob, podmornice, krogel in samega kanjona, ki spominja na povrsino lune so tukaj nasli tudi najstarejsa okostja dinozavrov. Na konec triurne ture smo si ogledali tudi muzej v katerem so rekonstrukcije okostij.
Popoldne, ko sva cakala na bus proti La Rioji, sva se odpravila na manjsi treking med kaktusi do barvnih sten. Hodila sva po poteh divjih zivali in se poizkusila izogibati vsem mogocim bodecim rastlinam. V La Rijohi sva imela se nekaj casa za potepanje po mestu, ki je imelo kar bogato kolonialno arhitekturo, zal neosvetlejno zato fotk ni kaj dosti. Razen najstarejse cerkve v Juzni Ameriki. Po koncani fuzbal tekmi smo zaceli natovarjati bus s prtljago in ko nam je koncno uspelo se je v busu sesula sipa in seveda smo morali pocakati na nov bus. Kljub zapletom (fuzbal in sesuta sipa) smo imeli samo 1 uro zamude:) Tokrat sva sedela cisto od spredaj v busu, da sva imela lep razgled in sva bolj udobno spala.
http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/ValleDeLaLunaTalampayaLaRioja22408
Okoli 12 sva prispela v Salto. Nemudoma sva se odpravila na lov za avtomobilom. Po slabi uri iskanja sva se seveda odlocila za najcenejso varianto, zal so pa na severu malce bolj striktni glede denarja in uporabe kreditnih kartic, zato sva morala poleg kreditne kartice iz vseh skrivalisc privleci se 400 dolarjev, da so nama zaupali avto. Ta avto je bil do sedaj najlepsi in najbolj prostoren. Hitro sva odrinila kot pravi avtor Lonely Planeta na najzanimivejsi izlet v Argentini skozi dolino Quebrada de Cafayate in nazaj proti Salti skozi Chaci. Po fotografijah boste videli, da je imel avtor vodica kar prav. Najprej sva se peljala skozi Quebrado de Cafayate in najlepse oblike in zivo rdeco pokrajino sva videla ravno v soncnem zahodu. V Cafayateju sva se nastanila pri prijazni gospe za samo 3 € na noc in celo v garazo sva lahko dala avto.
Okoli 12 sva prispela v Salto. Nemudoma sva se odpravila na lov za avtomobilom. Po slabi uri iskanja sva se seveda odlocila za najcenejso varianto, zal so pa na severu malce bolj striktni glede denarja in uporabe kreditnih kartic, zato sva morala poleg kreditne kartice iz vseh skrivalisc privleci se 400 dolarjev, da so nama zaupali avto. Ta avto je bil do sedaj najlepsi in najbolj prostoren. Hitro sva odrinila kot pravi avtor Lonely Planeta na najzanimivejsi izlet v Argentini skozi dolino Quebrada de Cafayate in nazaj proti Salti skozi Chaci. Po fotografijah boste videli, da je imel avtor vodica kar prav. Najprej sva se peljala skozi Quebrado de Cafayate in najlepse oblike in zivo rdeco pokrajino sva videla ravno v soncnem zahodu. V Cafayateju sva se nastanila pri prijazni gospe za samo 3 € na noc in celo v garazo sva lahko dala avto.
Naslednje jutro sva odrinila proti Quilmesu, kjer so najblolj ohranjenji predkolonialni ostanki mesta. Samo mestece Quilmes se razprostira na 30 ha (vse se ni odkopano) tam pa je zivelo okoli 5000 ljudi. Stik z Inki so preziveli, samo Spanci so jih pa unicli, kolikor jih niso pobili takoj so jih preselili v Buenos Aires, kjer so se pred osamosvojitvijo vsi pomrli. Sama cesta med Cafajatejem in Quilmesom je na obeh straneh obdana s sirnimi vinogradi in vinskimi kletemi. v cafajateju sva se ustavila se da sva kupila se knjigo o ljudstvu Quilmes in malo dokumentirala samo mesto. Nasledni postanek sva iemla po kaksni uri voznje po ruti 40 (ce se spomnite iz prejsnih objav multiorganski sok:)) za malico in nato v mestu Molinos, kjer je verjetno edina moznost, da vidis vicuñje (sorodnike lam). Vicuñi so namrec v naravi zelo redki, tukaj pa jih gojijo, mislim da za volno.
Cez nekaj uric sva prispela v Cachi, kjer sva si nasla prenoscisce in privic jedla enpanade z mesom, ki so bilje odlicne. Drugace se tukaj se cuti malo pikantnejsi okus kot na jugu. Med voznjo sva opazila tudi ogromne povrsine, kjer susijo feferone.
http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/QuilmesCafayateMolinos24408
Naslednje jutro naju je cakala naju je se pokrajina med Salto in Cachijem, ki naj bi bila tako zanimiva, da baje domacini na avtobusu samo prislonijo otroke k oknu, ce so tecni in se takoj pomirijo. Nama je bila predvsem zanimiva ovinkasta cesta ki se spusca s 3400 m v dolino in zopet kaktusi, ki rastejo na rdeci skali oz prsti. Z zelo zaprasenim avtomobilom sva se vrnila v Salto. Najprej sva si poiskala zelo dober in poceni hostel potem pa vrnila avto.
Po obilnem kosilu in pocitku sva se odpravila kupiti antimalarija tablete. stvar se je malce zakomplicirala, ker jih izgleda ne mores dobiti brec recepta, vendar so nama rekli, da se lahko cepiva v bolnici zastonj in doza drzi 5 let. Tako morava na inekcijo pocakati do ponedeljka. Kako je tekla komunikacija v bolnici pa rajsi ne bom povedala, ker so naju ljudje samo posiljali okoli, ker naju nihce ni razumel.
Naslednje jutro naju je cakala naju je se pokrajina med Salto in Cachijem, ki naj bi bila tako zanimiva, da baje domacini na avtobusu samo prislonijo otroke k oknu, ce so tecni in se takoj pomirijo. Nama je bila predvsem zanimiva ovinkasta cesta ki se spusca s 3400 m v dolino in zopet kaktusi, ki rastejo na rdeci skali oz prsti. Z zelo zaprasenim avtomobilom sva se vrnila v Salto. Najprej sva si poiskala zelo dober in poceni hostel potem pa vrnila avto.
Po obilnem kosilu in pocitku sva se odpravila kupiti antimalarija tablete. stvar se je malce zakomplicirala, ker jih izgleda ne mores dobiti brec recepta, vendar so nama rekli, da se lahko cepiva v bolnici zastonj in doza drzi 5 let. Tako morava na inekcijo pocakati do ponedeljka. Kako je tekla komunikacija v bolnici pa rajsi ne bom povedala, ker so naju ljudje samo posiljali okoli, ker naju nihce ni razumel.
V soboto sva se sla malo turista in sva se najprej odpravila z gondolco na hrib, kjer je cudovit razgled na mesto. Sam hribcek je zelo lepo urejen z slapovi in potkami, drevesa pa prepletajo ogromne pajcevine. Nekaj socnih fotografij imava za obozevalce pajkov. Sama lahko dodam le, da rajsi ne razmisljam, da to ni niti blizu selve/dzungle in da misliva delati 1 mesec v nacionalnem parku z najvecjo biodiverziteto na svetu (beri ogromno zuzk, gigantskih pajkov in kac). Zvecer sva odsla v bar, ki ga zopet priporoca avtor vodica, ker imajo zivo glasbo. Bilo je nenormalno zanimivo dozivetje. Najprej so na oder prisli fantje odeti v "gaucho" obleke z bobni in naredili napol cirkuski sov. Zal posnetka ni, ker sva samo zrla z odprtimi usti in najezeno kozo. Kasneje so vecer popestrili fantje z narodnimi pesmimi s tega obmocja. Tudi oni so cudovito peli in igrali (posnetek si lahko ogledate). Poleg glasbe pa so plesali tudi folkloristi (gauchi in gospodicne) in en ples sva celo odplesala z njimi. Nekaj cez 1 sva se odpavila v hostel in si skuhala vecerjo:)
Vceraj sva imela bolj nedeljski dan. Zal so naju vrgli iz najinega poceni in lepega hostla, ker so imeli ze vse v naprej rezervirano. Po selitvi sva po mestu iskala internet dokaj neuspesno zato sva si raje privoscila sladoled, ki je bil res najboljsi. Kolegice iz Koroske, ce bi bila taka slascicarna v Dravogradu bi Hlebcek v enem dnevu zaprli. Splosno je sladoled v Argentini ene 100x boljsi od evropskega in seveda cenejsi:)
Danes sva cel dan porabila za iskanje cudeznega cepiva proti malariji. Upam da se bo skrivnost jutri razresila. Ce koga zanima lahko organizirava tour po vseh ambulantah in bolnicah Salte:) Glede na hitrost neta in tezave z racunalniki, ki jih imava ze v Salti pa verjetno lahko pricakujete redkesje javljanje iz Bolivije.
