Ker je tudi v Sloveniji cas pocitnic, sva si tudi tukaj zazelela malo morja in kopanja. Tako sva se z letalom odpravila iz Cuzca direktno v Limo in nato po panamericani na sever Peruja, kjer se je mozno kopati. Sam let je bil dokaj zanimiv, saj sva lahko opazovala vasice in serpentinaste ceste speljane po Andih. Vendar razgled ni trajal dolgo, saj smo prisli na obmocje obalne megle, skozi katero smo se nato spustili v Limo.
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/AndiLimaPanamericanaTumbes131408
Naslednji dan sva se odpeljala direktno v Mancoro, kjer je plaza primerna za kopanje in surfanje. Namestila sva se v hostlu in kampu, kjer sva imela bazen, za doplacilo pa tudi internet in kuhinjo vse po zelo ugodni ceni. Naslednjih nekaj dni sva vsak dan uzivala na pesceni plazi in jedla zelo poceni in dobro morsko hrano. Za ceviche (surovi morski sadezi v limoninem soku) nisva bila dovolj pogumna. Aljosa je poskusil tudi surfati. Drugace mu je bilo kar vsec, vendar je ugotovil, da je najbolj zahtevno ujeti val v pravem trenutku. Videla sva tudi nekaj zanimivih zivali. Md njimi tudi perujskega psa, ki je brez dlake in zelo topel, zato so ga vcasih uporabljali za zdravljenje artritisa. Morje je naplavilo 3 mrtve morske leve. Videla sva, da je enega ocitno napadel morski pes, ker je krvavel iz rane na spodnji strani telesa. Cez nekaj dnji so jih zaceli jesti mrhovinarji. Tudi drugace je bilo vse polno ogromnih pticev, ki so lovili ribe, ki jih je kar mrgolelo v morju. Prvi dan nama je uspelo videti tudi delfine nedalec stran od obale. Morje je naplavljalo vsa mogoca mrtva bitja od "bodecih" rib, morskih konjickov, jeguljam podobne ribe in najrazlicnejse skoljke... Nekaj metrov stran od glavne turisticne plaze je mrgolelo rakovic, ki so se skrile, ko si bil se dalec stran.
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/SurferjiValoviMancora
Zal je bilo najinega dopusta od potovanja prehitro konec:) Opravila sva se naprej v Chiclayo. Kjer zopet ni bilo problema s taksijem. Taksist je imel za naju spet ugoden hotel. Sama sva hotela v dolocen hostel in naju ni zanimala njegova ponudba. Zdel se mi je ze prav pateticen, ko je zacel govoriti kako umazan in grd hostel sva si izbrala, ceprav sploh ni vedel kje je. Hostel je bil eden izmed boljsih, poleg lepe sobe sva dobila tudi internet, ki ga ni bilo potrebno doplacati.
Najprej sva se odpravila v Sipan, kjer so odkrili grobove kulture Moche. Grobovi so ena najvecjih arheoloskih odkritij zadnjih 50 let. Nasli so jih tako, da je svicarski raziskovalec dr. Alva opazil veliko zlatih umetnin. Previdno je poizvedel od kod vse to prihaja in odkril piramide in skoraj neoropane grobove. Domacini so bili zelo uzaljeni, ko so obmocje zavarovali za raziskovanje, saj je prodaja zlata iz grobov ocitno predstavljala lep dobicek. Zgodba se je za enega od roparjev grobov koncala tudi s smrtjo (ustrelila ga je policija, ki je varovala izkopanine). Tukaj sva videla, lokacije grobov in nekaj replikatov v grobovih. Najbolj bogat in najbolj znan je bil grob Señor de Sipan. Poleg sebe je imel pokopane se 3 zenske, nekega samana, strazarja, dve lami in psa. Kot sva naslednji dan videla v muzeju ogromno zlata in glinenih lonckov, ki so jih darovali ljudje. Ti ljudje niso bili pokopani v fetusnem polozaju ampak lezecem. Povzpela sva se na razgledno tocko od koder so se videle piramide in platforme (huace/moundi). Piramide izgledajo kot veliki erodirani kupi blata s sledmi opeke na nekaterih mestih.
Naslednji dan naju je pot vodila v Tucume, kjer je iz gore mogoce videti 28 piramid kulture Lamblayeque. Zal v piramidah in platformah niso nasli nobenih vecjih ostankov, saj so bile ocitno prevec opazne za roparje.
Pot naju je vodila v Lambayeque, ker je muzej od grobnic iz Sipana. Muzej je eden najboljsih v Peruju in zunaj so naju pregledali kot na vstopu na letalo, v muzej nisva smela nesti fotoaparata in niti mobitela. V grobnici Señor de Sipan so nasli toliko stvari, da je skoraj cel muzej samo iz ostankov iz te grobnice. V grobnici so nasli nenormalne kolicine zlatih izdelkov. Ocitno so s poglavarjem zakopali ves njegov najboljsi nakit in se stvari, ki so mu jih darovali drugi. Iz zlata je bilo vse od ogromnih uhanov, ogrlic (najrazlicnejsih oblik iz "moz pajkov", zlatih arasidov, v obliki hubotnice), nosnega okrasja, kron, plascev iz zlatih ploscic. Nedvomno je imela kultura Moche najbolj izoblikovano in svojevrstno umetnost v predkolonialnem obdobju. Zelo radi so oblikovali ljudi v kombinaciji z zivalmi in upodabljali razne seksualne prizore v keramiki.
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/MancoraSipan