Lepe pozdrave iz Puerto Madryna!
Danes sva prespala v Puerto Madrynu v hostlu in sedaj odhajava na Penninsulo Valdez v Puerto Piramides za dva dni, opazovati morske leve, pingvine, delfine, kite in orke...
Mislim da je pametno ce po celem tednu v Buenos Airesu strneva obcutke s tam.
V soboto smo se z Juanovo mamo, babico in Juanom odpeljali severno od Buenos Airesa, proti El Tigre in delti reke Parane. Vozili smo se miljon let skozi polovico Buenos Airesa preden smo prispeli tja. Ze med potjo smo videli ustje reke Parane (rio de la Plata). Reka je pri izlivu v morje najsirsa reka na svetu. Na drugi strani reke je Uruguay, ampak cez reko se ne vidi. Torej lahko bi temu rekli skoraj morje, samo da je sladko in d je v resnici reka:). V El Tigreju sva vzela Catamaran (60 pesov=15€), ostali clani Juanove druzine so se vrnili nazaj. Catamaran naju je peljal v delto reke Parane. Pricakovala sva neokrnjeno naravo, naletela sva na horde ljudi, ki se vozijo z gliserji, jetskiji, jahtami, smucajo na vodi..., na obeh bregovih rokavov delte pa je vse poseljeno s pocitniskimi hisicami. Kljub temu je bilo zelo lepo, saj je veliko dreves in mocvirnatega rastja, voda pa ima blatno barvo (tako dzungelsko), tko d sva vsaj mal videla kako bo v Boliviji ;). Vrnila sva se z vlakom za "bogate" ljudi iz katerega sva opazovala hise, ograjene z bodecimi zicami, ospicenimi konicami, ograjami z zalepljenim steklom in elektricnimi ograjami. Bogatejsi prebivalci namrec zelo dobro varujejo svoje premozenje. Tudi srednji sloji v mestu imajo na oknih in vratih povsod resetke (tudi pri Juanu).
Naslednji dan so pri Juanu samo za naju skuhali tipicno argentinsko kosilo. Ta dan je prisel iz Evrope tudi Juanov brat Mathias, ki namerava v Baslu studirati petje. Juan pa namerava nasljednje leto zaceti studij v Salzburgu, zato bova lako uslugo iz hospitality cluba vrnila, ko pride:). Po kosilu sva sla kupiti bus karte do Puerto Madyrina, vendar sva morala uporabljati najino grozno spanscino, ker tudi na glavni avtobusni postaji, kjer je veliko turistov, ne znajo anglesko... Potem sva sla zvecer v sosesko Palermo, ki je znana po nocnem zivljenju in veliko trgovinami.
V ponedeljek sva obiskala bogato sosesko Recoleto, kjer so naju pricakali ogromni parki z velikimi jezeri. Obiskala sva tudi planetarium, kjer imajo pred vhodov razstavljene dejanske zelezne meteorite. Planetarium pa je bil na zalost zaprt. Potem sva sla se v japonski park (Japones Jardin) in tam opazovala bonsaje in ogromne ribe, ki imajo take japonske obraze, vsaj men se tko zdi:). Popoldne smo se dobili s Juanom na Plaza de Chile. Ker sva tam spoznala enega americana ki studira v Buenos Airesu, nas je Juan kar vse skupaj peljal malo po cetrti Recoleti. Ko smo prisli domov, se je zacelo trdo delo, saj sva za ta dan vsej (sirsi!) druzini ponudila tipicno slovensko kosilo (vecerjo). Za enajst ljudi sva tako spekla goveje zrezke s prazenim krompirjem in solato s krompirjem in kuhanimi jajci. Pripravit tolk hrane ni bil glih piknik;). Ampak so bili na koncu vsi zelo veseli, tako da je bil trud poplacan.
V torek sva se odpravila se na najbolj znan kulturno - zgodovinski spomenik v celotni Argentini, na pokopalisce v Recoleti, kjer so ze od leta 1822 pokopani nekateri izmed najbolj znanih argentincev (politiki, pisatelji, vojni heroji = ubijalci indijancev kakor pravi Juan:) in ostali, kot na primer Evita). Pokopalisce je mesto v malem, nekateri grobovi izgedajo kot prave male katedrale., vmes med grobovi so ulice, tako da je res zanimivo in vcasih kar malo srhljivo(sploh za jasmino:) ) , ker lahko v kapelah skozi okna vidis krste... Nato sva skocila na bus do La Boce, kjer sva si ogledla stadion Boce Juniorsov. Je ogromen stadion, ki je razdeljen na dva dela, na dele s sedezi in na dele brez sedezov za goli, kjer se lahko nabase miljon ljudi;). Trgovina s spominki Boce Juniors je skoraj tako bogata, kot v Barceloni. Ulica Carminito se nahaja blizu stadiona Boce Juniors. Je najbolj znana po barvastih kovinskih hisicah, po ulicah pa lahko vidis tango showe, zelo turisticno. Samo nekaj ulic stran zivijo nekateri izmed najbolj revnih prebivalcev. Ko sva tam mimo hodila po barakarski soseski proti Puerto Maderu, so naju fehtarili za dolarje. Puerto Madero, kamor sva sla pes iz Boce, je spet druga zgodba. To je downtown Buenos Airesa, kjer zivijo nekateri najbogatejsi prebivalci Buenos Airesa. Vse se lepo vidi na fotkah, zal se v barakarskih naseljih nisva upala izvleci fotoaparata.../:.
Zadnji dan v Buenos Airesu sva kontaktirala slovence, ki zivijo v Buenos Airesu. Gospod, ki zelo dobro govori slovensko naju je lepo sprejel in nama pokazal vse prostore krovne organizacije. Imajo celo svojo dvorano za dogodke in svojo cerkev. Razlozil nama je, da se vedno zelo cutijo svojo domobransko preteklost in da na njihov polozaj zelo vpliva katera oblast je v Sloveniji. Imajo celo lastno berilo za otroke, ker so berila v Sloveniji zelo partizansko naravnana. Splosno sva ugotovila, da so dosti verni in da so zelo ponosni na svojo domobranstvo, saj to besedo neprestano videvas (na spomenikih, v arhivu, v berilu, v njihovem casopisu itd.).
V sredo zvecer sta naju Mathias in Juan peljala na glavno avtobusno postajo, kjer je bil cisti kaos. Vec ljudi na kupu bi si tezko predstavljala. Na bus sva cakala skromnih 5 ur, ker je imel "samo" 4 ure zamude... Hja tako je to v Argentini. Sva skoraj umrla na uni postaji, sam je bil pa bus kar v redu, semi cama (pol spalni), kjer so stregli celo hrano, vendar Jasmino sedaj nekaj boli v trebuhu, tako da lahko sklepate d hrana ni bila ravno najbolj okusno zdrava;).
Danes sva prespala v Puerto Madrynu v hostlu in sedaj odhajava na Penninsulo Valdez v Puerto Piramides za dva dni, opazovati morske leve, pingvine, delfine, kite in orke...
Mislim da je pametno ce po celem tednu v Buenos Airesu strneva obcutke s tam.
V soboto smo se z Juanovo mamo, babico in Juanom odpeljali severno od Buenos Airesa, proti El Tigre in delti reke Parane. Vozili smo se miljon let skozi polovico Buenos Airesa preden smo prispeli tja. Ze med potjo smo videli ustje reke Parane (rio de la Plata). Reka je pri izlivu v morje najsirsa reka na svetu. Na drugi strani reke je Uruguay, ampak cez reko se ne vidi. Torej lahko bi temu rekli skoraj morje, samo da je sladko in d je v resnici reka:). V El Tigreju sva vzela Catamaran (60 pesov=15€), ostali clani Juanove druzine so se vrnili nazaj. Catamaran naju je peljal v delto reke Parane. Pricakovala sva neokrnjeno naravo, naletela sva na horde ljudi, ki se vozijo z gliserji, jetskiji, jahtami, smucajo na vodi..., na obeh bregovih rokavov delte pa je vse poseljeno s pocitniskimi hisicami. Kljub temu je bilo zelo lepo, saj je veliko dreves in mocvirnatega rastja, voda pa ima blatno barvo (tako dzungelsko), tko d sva vsaj mal videla kako bo v Boliviji ;). Vrnila sva se z vlakom za "bogate" ljudi iz katerega sva opazovala hise, ograjene z bodecimi zicami, ospicenimi konicami, ograjami z zalepljenim steklom in elektricnimi ograjami. Bogatejsi prebivalci namrec zelo dobro varujejo svoje premozenje. Tudi srednji sloji v mestu imajo na oknih in vratih povsod resetke (tudi pri Juanu).
Naslednji dan so pri Juanu samo za naju skuhali tipicno argentinsko kosilo. Ta dan je prisel iz Evrope tudi Juanov brat Mathias, ki namerava v Baslu studirati petje. Juan pa namerava nasljednje leto zaceti studij v Salzburgu, zato bova lako uslugo iz hospitality cluba vrnila, ko pride:). Po kosilu sva sla kupiti bus karte do Puerto Madyrina, vendar sva morala uporabljati najino grozno spanscino, ker tudi na glavni avtobusni postaji, kjer je veliko turistov, ne znajo anglesko... Potem sva sla zvecer v sosesko Palermo, ki je znana po nocnem zivljenju in veliko trgovinami.
V ponedeljek sva obiskala bogato sosesko Recoleto, kjer so naju pricakali ogromni parki z velikimi jezeri. Obiskala sva tudi planetarium, kjer imajo pred vhodov razstavljene dejanske zelezne meteorite. Planetarium pa je bil na zalost zaprt. Potem sva sla se v japonski park (Japones Jardin) in tam opazovala bonsaje in ogromne ribe, ki imajo take japonske obraze, vsaj men se tko zdi:). Popoldne smo se dobili s Juanom na Plaza de Chile. Ker sva tam spoznala enega americana ki studira v Buenos Airesu, nas je Juan kar vse skupaj peljal malo po cetrti Recoleti. Ko smo prisli domov, se je zacelo trdo delo, saj sva za ta dan vsej (sirsi!) druzini ponudila tipicno slovensko kosilo (vecerjo). Za enajst ljudi sva tako spekla goveje zrezke s prazenim krompirjem in solato s krompirjem in kuhanimi jajci. Pripravit tolk hrane ni bil glih piknik;). Ampak so bili na koncu vsi zelo veseli, tako da je bil trud poplacan.
V torek sva se odpravila se na najbolj znan kulturno - zgodovinski spomenik v celotni Argentini, na pokopalisce v Recoleti, kjer so ze od leta 1822 pokopani nekateri izmed najbolj znanih argentincev (politiki, pisatelji, vojni heroji = ubijalci indijancev kakor pravi Juan:) in ostali, kot na primer Evita). Pokopalisce je mesto v malem, nekateri grobovi izgedajo kot prave male katedrale., vmes med grobovi so ulice, tako da je res zanimivo in vcasih kar malo srhljivo(sploh za jasmino:) ) , ker lahko v kapelah skozi okna vidis krste... Nato sva skocila na bus do La Boce, kjer sva si ogledla stadion Boce Juniorsov. Je ogromen stadion, ki je razdeljen na dva dela, na dele s sedezi in na dele brez sedezov za goli, kjer se lahko nabase miljon ljudi;). Trgovina s spominki Boce Juniors je skoraj tako bogata, kot v Barceloni. Ulica Carminito se nahaja blizu stadiona Boce Juniors. Je najbolj znana po barvastih kovinskih hisicah, po ulicah pa lahko vidis tango showe, zelo turisticno. Samo nekaj ulic stran zivijo nekateri izmed najbolj revnih prebivalcev. Ko sva tam mimo hodila po barakarski soseski proti Puerto Maderu, so naju fehtarili za dolarje. Puerto Madero, kamor sva sla pes iz Boce, je spet druga zgodba. To je downtown Buenos Airesa, kjer zivijo nekateri najbogatejsi prebivalci Buenos Airesa. Vse se lepo vidi na fotkah, zal se v barakarskih naseljih nisva upala izvleci fotoaparata.../:.
Zadnji dan v Buenos Airesu sva kontaktirala slovence, ki zivijo v Buenos Airesu. Gospod, ki zelo dobro govori slovensko naju je lepo sprejel in nama pokazal vse prostore krovne organizacije. Imajo celo svojo dvorano za dogodke in svojo cerkev. Razlozil nama je, da se vedno zelo cutijo svojo domobransko preteklost in da na njihov polozaj zelo vpliva katera oblast je v Sloveniji. Imajo celo lastno berilo za otroke, ker so berila v Sloveniji zelo partizansko naravnana. Splosno sva ugotovila, da so dosti verni in da so zelo ponosni na svojo domobranstvo, saj to besedo neprestano videvas (na spomenikih, v arhivu, v berilu, v njihovem casopisu itd.).
V sredo zvecer sta naju Mathias in Juan peljala na glavno avtobusno postajo, kjer je bil cisti kaos. Vec ljudi na kupu bi si tezko predstavljala. Na bus sva cakala skromnih 5 ur, ker je imel "samo" 4 ure zamude... Hja tako je to v Argentini. Sva skoraj umrla na uni postaji, sam je bil pa bus kar v redu, semi cama (pol spalni), kjer so stregli celo hrano, vendar Jasmino sedaj nekaj boli v trebuhu, tako da lahko sklepate d hrana ni bila ravno najbolj okusno zdrava;).
Se link od fotk:
http://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1432008
To zaenkrathttp://picasaweb.google.com/jasmina.pecoler/BuenosAires1432008
Adios!
Ni komentarjev:
Objavite komentar