La Paz in Tiwanaku

Kot sva ze povedala je La Paz ogomno mesto v obliki pticjega gnezda, kjer vsak, ki ima pet minut casa nekaj prodaja. Nekateri res prodajajo najbolj neumne stvari. Prvakar mi je gospa hotela prodati papircek zlozen v harmoniko, rekla sem ji, da ne razumem spansko:)
V treh dneh sva si ogledala kar nekaj muzejev in videla velik del mesta od najbogatejsih do malo bolj revnih, v najrevnejse predele si ne upava zahajati.
Videla sva muzej glasbenih instrumentov, kjer imajo zbirko bolivijskih tadicionalnih insteumentov in tudi nekja instrumentov z vsega sveta. Od bolivijskih je mogoce videti charange (mini kitarice) in sanponje vseh mogocih oblik in velikosti. Poleg tega pa tudi piscali med njmi tudi taksne narejene iz kosti cloveka ali lame. Nekaj instrumentov sva lahko tudi poskusila igrati. Kupila sva si tudi knjigico in cd s pomocjo katere se bo Aljosa naucil igrati sanponje:)

Opravila sva tudi zelo kratek 15 minutni ogled etnografskega muzeja. Imeli so razstavo vseh moznih krompirjev z altiplana, nekaj keramike (kultur Nazca, Moche, Tiwanaku,Inkov...). Najzanimivejse pa so bile razne perjanice, orozje, nakit in poglavarski pripomocki indijancev iz Amazonskega nizavja vse iz pisanega perja. Poskusala sva priti tudi v zapor San Pedro, vendar nama ni uspelo, ker bi morala prav obiskati nekoga, ce bi hotela noter. Zapor je zelo poseben, saj znotraj njega ni paznikov. Sobo si morajo placevati sami, zato vse skupaj znortaj funkcionira kot malo mesto s prodajalnami, frizerji in ostalimi storitvami. Najbolj v promet gre droga zato, je vecina ljudi tam zaradi posla in ne ker bi morali prestajati kazen. Znotraj obstajajo tudi vrtci in sole, saj nekateri otroci nimajo ziveti kje drugje kot pri zaprtem starsu.
Ogledala sva si tudi muzej koke, kjer je predstavlena predvsem vloga koke v njihovi kulturi in zdravilni ucinki, kako se proizvede kokain in kako je skodljiv za cloveka. Najbolj zanimivo je bilo da je dobila coca-cola ime po koki. Do leta 1892 je bil v coca coli celo kokain, ki je sedaj prepovedan. Se vedno pa dajajo v coca colo sok iz kokinih listov. Najvecja ironija vsega pa je, da Coca cola uvozi najvec koke za proizodnjo pijace, ZDA in Bolivija pa imata najvecje probleme prav zaradi tega, ker je gojenje koke v Boliviji za zvecenje legalno. ZDA pa seveda trdi, da zaradi tega prihaja k njim vsak dan vec kokaina in imajo zato vsak dan vec odvisnikov.
Poleg ogledov pa sva opravila s nekaj nakupov, saj poleg tega, da je na vsakem vogalu mogoce kaj kupiti vse lahko dobis za vec kot ugodno ceno. Npr. Risk lahko dobis za 7 €, samo je v spanscini, kape in rokavice pa za 1-2€. Poleg spominkov sva si kupila tudi nekaj lirature o Boliviji. Med drugim sva obiskala institut za zavarovana obmocja, vendar po 3 urah cakanja nisva dobila nic. Odpravila pa sva se tudi v geograsko vojaski institut, kjer prodajajo zmeljevide. Do gospoda, ki je prodajal zemljevide sva prisla cez 3 vojaske straze.
Sla sva tudi v arheoloski muzej ali muzej Tiwanaku. Vecina razstavnih eksponatov je ostanek kulture Tiwanaku, ki je bila najbolj razvita andska kultura. Oni so namrec udomacili lame, zaceli gojiti krompir (s krizanjem so ustvarili preko 200 vrst krompirja), gradili so ceste, namakalne sisteme in poznali so soncni koledar s 365 dnevi. Dokaz za to je se danes viden na rusevina v Tiwanaku, kjer skozi vrata ob vsakem solticiju in ekvinokciju posije prvi soncni zarek. Ob zimskem solsticiju (21.6.) je danes najvecji praznik v Boliviji in sicer praznujejo novo leto Aymara, ki sva ga sla tudi pogledati.

Samo prenoscisce in ogled rusevin je bil verjetno do sedaj najvecji strosek v Boliviji. Rezervirala sva si namrec hotel s 5 zvezdicami za 15€ na osebo. Ta hotel bi verjetno tezko imel v Sloveniji 2 zvezdici:) Osebje je bilo cisto zmedeno kot v Albaniji so kar hodili v najino sobo, bazen, savna in ne vem kaj vse so se obljubljali je se v gradnji ter kot povsod v Boliviji nimajo ogrevanja. Topla voda sicer je, vendar je na tus namontirana neka elektricna naprava, ki sproti segreva vodo, in ker je bil to hotel s 5 zvezdicami iz tega vsaj niso strleli vsi kabli kot drugod. Ko sva prisla v Bolivijo v Tupizo sem se prav ustrasila, ko je v istem trenutku, ko se je Aljosa sel tusirat zmanjkalo elektrike v hostlu. Prvi dan sva si ogledala muzeja nato pa pocivala v najinem predragem hotelu. Naslednje jutro se je zacelo ob 4.30, saj sva hotela videti kako prvi soncni zarek posije skozi vrata ostanka templja. Stric na blagajni nama je rekel, da morava biti tam ze ob 5. Cakala sva najdaljsi dve uri v mojem zivljenju, saj je bilo zelo mrzlo (najhladnejsa noc v letu na 3800 m). Ves cas so prihajale trume ljudi iz cele drzave in seveda tudi nekaj turistov. Tudi to je nekaj posebnega, da poteka mnozicna prireditev na arheoloskih izkopaninah od katerih je ze prej ostalo bolj malo.
Tik pred vzhodom se je pripeljal s helikopterjem tudi sam predsednik Evo Morales. Zaradi tega je na prireditvi tudi pol bolivijske vojske.

In koncno smo docakali zarek. Skozi vrata ga sicer nisva dobro videla, ker je bilo toliko ljudi. Ko sonce vzide vsi nastavijo roke z dlanmi obrnjenimi proti soncu.


Neverjetno kako si kljub temu, da nimas posebnega odnosa do boga sonca v po dveh urah zmrzovanja srecen, da vsak dan vzide sonce, se posebej ta dan:) Po vzhodu se zacne nekaj igranja, plesanja in darovanja alkohola Pachamami. Vendar nic predivjega, saj so vsi ze malo utrujeni od prejsnje noci, ko je v mestu zabava. Popoldne sva si ogledala se predstavitev razlicnih folklornih skupin v mestu. Pridruzila pa sva se tudi "gostiji s tal". Sama bolj s foroaparatom, saj imam zaenkrat dovolj zelocnih tezav:)


Popoldne sva si hotela ogledati se preostale rusevine, ki jih nisva videla, vendar sva imela napacne karte, kljub temu, da sva kupila ene za ogled rusevin in drugo za ogled solsticija, bi morala imeti posebno karto za ogled rusevin ta dan. Sicer bi naju verjetno gospod spustil, ce bi ponudila kaksen boliviano, vendar se nama je zdelo, da sva ze malo preplacala vse skupaj in sva raje sla nazaj proti La Pazu. Na zelo natlacenem mikro busu je bilo kar nekaj "prepitih" ljudi od prejsnje noci. Na sreco je samo eden bruhal skozi okno se preden smo se zaceli peljati:)
Danes se odpravljava v Cochabambo na nocni bus. Pocasi imam dovolj tega divjega mesta poleg tega, da se mi je danes pokvaril moj drugi najdrazji zivljenjski sopotnik-foroaparat, me je se f... taksist sredi ulice zbil na tla. Ker se je vse odvijalo zelo pocasi se mi nic ni zgodilo samo na smrt sem se prestrasila. Ko sem pristala na tleh sem namrec mislila, da bo zapeljal cez mene. Najlepsi del dneva je bila ogromna in okusna sadna kupa za 0.80€.

Zalujoca za foticem, v zgornjem desnem kotu se je pojavila crnina:( Nekaj je narobe z objektivom.

Se fotke:

http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/LaPaz1314508
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/LaPazInTiwanaku1722608