Rurrenabaque in reka Yacuma

Nekako nama ne uspe priti iz Rureja:) Trenutno sva v tem obmocju ze en mesec. Po vrnitvi iz Torewe sva tu prezivela se 3 dni, da sva si malo spocila ogledala kaj je novega po svetu in doma. Ker sva bila v dzungli 3 tedne sva se odlocia, da morva se nujno videti savano in vse mozne zivali. Tako sva se odpravila na 3 dnevni izlet. Dan ko sva si rezervirala nama ni uspelo oditi, zaradi mojih naznosnih bolecin v trebuhu. Ocitno prevec dobrot po ribah, rizu in zelenjavi v Torewi. Vendar so bili na agenciji zelo prijazni in niso nic komplicirali, ko sva vse skupaj prestavila za en dan.

Dan ko smo se odpravljala je tudi malo ponehalo dezevati. V dzip so nas stlacili 8, poleg naju je potovala se druzina iz Montane in Irec, ki sva ga ze srecala pred 2 mesecema v Argentini:) 3 urna voznja v dzipu je bila kar naporna in neudobna je pa zato bil del voznje po reki veliko bolj udoben in zanimiv. Sicer smo tudi ob cesti videli specega lenivca in veliko zanimivih pticev.
Po reki smo sli dokaj pocasi in opazovali zivali. Videli smo ogromno aligatorjev, nekaj kajmanov in zelv v vseh moznih pozah...slike bodo povedale vec:) Ptici so na vsakem drevesu in najvecja je bila nekaksna storklja.

Videli smo stvari, ki jih drugace vidis samo v dokumentarcih, recimo, kako ptici pikirajo v vodo iz bliznjih dreves, se potopijo v vodo in dejansko ujamejo ribo. Videli smo tudi kako je par orlov jedel kaco na drevesu, mali ptic pa zraven pobiral ostanke, ali pa recimo aligatorja z veliko ribo v gobcu:). Poleg pticev pa lahko na drevesih vidis tudi opice videli smo 3 razlicne vrste kapucin opice (ta je najinteligentnejsa opica na obmocju), howler monkey (ne vem kako se te imenujejo v slovenscini) - te se oglasajo kot vihar in smo jih vsako jutro slisali v Torewi, in veverica opice - cisto majhne rumene opice, ki se ne bojijo ljudi celo jedle so naso banano (hranjenje zivali sicer ni dovoljeno).

Videli smo tudi veliko Capybar. Capybare so najvecji "hrcki" (glodalci) na zemlji in tehtajo tam med 30 in 40kg.

Najzanimivejsi so bili pink recni delfini, ki baje lahko celo spreminjajo barvo koze. Ta dan smo jih samo opazovali iz colna. Ze prvi dan smo videli skoraj vse kar no nam obljubljali. Po vecerji in kratkem polezavanju v visecih mrezah smo se odpravili se ne nocno opazovanje aligatorjev in kajmanov z lucko. Res je bilo zanimivo kako se povsod ob recnem bregu pod drevesi svetijo oci in se vsake toliko casa potopijo.

Naslednji dan smo sli na lov za anakondami. Imeli smo sreco saj je bil soncen dan, da se kace soncijo. Z gumijastimi skornji smo se odpravili po visoki travi, vendar po kasni uri nismo imeli kaj dosti srece. Nazadnje jo je odkril Juan Carlos (nas vodic). Ubogo kaco smo zmotili sredi spanca. Celo smo pofotografirali in 9 ljudi se je je hotelo cim veckrat dotakniti. Vodic nam ni pustil, da se je dotaknemo kje drugje kot na repu po gornjem delu. Ce pride spodnji del kace v stik z repelentom lahko tudi umre. Odlocili smo se, da kljub odkriti kaci se malo hodimo do najblizjega gozdicka, na poti smo celo videli kravo, ki je pravkar telila in telicka v travi (v bistvu ne kaj dosti pretresljivo zame). V gozdu smo malo pocivali in mama druzine je nad glavo odkrila ogromne ose, ki so si zacele graditi gnezdo. Vsi smo si jih dobro ogledali in seveda fotografirali. Ko je prisel vodic je kar odskocil, ko jih je zagledal in je rekel, da so lahko smrtno nevarne in da ze po petih pikih dobis visoko vrocino. Nazaj smo se vrnili po zelo smrdecem blatu do vrha gumijastih skornjev.

Po okusnem kosilu in pocitku na visecih mrezah smo se sli kopati s pink delfini. Najbolj so vzljubili Aljoso in so se ga celo dotikali, ker je spuscal zelo visoke zvoke in jih klical.

Odpravili smo se se naprej po reki iskati ptice, ki se imenujejo tucani (cren ptic z ogromnim rumenim kljunom) zal nismo imeli srece. Smo pa videli nekaj manjsih in pa ogromno pisano papigo.

Najbolj poseben je bil lenivec, ki je plezal z drevesa (tega sva opazila jaz in Aljosa). Baje, ko snemajo dokumentarce cakajo tedne, da se lenivec premika, tako kot se je nas (skoraj je tekel po drevesu navzdol:) )

Nekaj metrov stran od nase koce smo se ustavili, da smo opazovali savanski soncni zahod in si kupili nekaj sladkarij.

Naslednji dan smo vstali ze nekaj pred sesto, da bi opazovali soncni vzhod. Soncni vzhod ni bil prevec fascinanten, ker je bilo oblacno. Predvsem je bilo ob reki dosti zivali. Videli smo "howler" opice, kako kricijo navsezgodaj zjutraj in aligatorje, ki spuscajo cudne zvoke. Kajmani in aligatorji naceloma niso nic kaj nevarni (dejansko smo se kopali v reki kjer zivijo). Eden je skoraj udomacen ob koci, kjer smo spali in se tam zadrzuje ker dobi hrano. Kajmana, ki ga klicejo Federico pa se je vseeno malo ustrasil Aljosa, ko je zacel z odprtimi usti hoditi proti njemu. Kasneje smo ugotovili, da ni hotel nic hudega samo navajen je, da ga vsi hranijo. Po zajtrku smo sli loviti piranje. Aljosa je ujel 5 rib jaz pa celo 4. Od tega sem morala 2 izpustit, drugi dve piranji pa smo pri kosilu pojedli. Od ostalih clanov "odprave" je imela najvec srece najmlajsa hcerka v druzini, ki je ujela menda 7 ali 8 rib.

Izlet se je res zelo izplacal. Ugotovila sva, da v mestu zapraviva vec denarja na dan kot pa je stal dan z agencijo. Videli smo vse kar so obljubljali (kljub reklu "todo es posibile nada seguro" - vse je mozno nic sigurno) imeli smo odlicno hrano in se neverjetno sreco z vremenom (v Rurrenabaqu je vse dni dezevalo in ze 1 teden ni vzletelo nobeno letalo).

Se fotke:

http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/RurrenabaquePampas1RioYacuma131562008

http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/RurrenabaquePampas2RioYacuma131562008