Obsesije in navade Argentincev

Preden jutri pobegneva v Bolivijo morava nekaj napisati o obsesijah in ostalih navadah in posebnostih Argentinske druzbe. Pa pojdimo po obsesijah po vrsti:

1. Mate, mate, mate, mate... Mate je caj iz posebnih zelisc, ki naj bi manjsal apetit in boljsal prebavo. Kamorkoli stopis v Argentini povsod so ljudje z termovko, skodelico polno mateja in posebno slamico s filtrom. Ceprav vsi zatrjujejo drugace, se mi zdi, da ta zelisca rahlo zasvojijo cloveka, saj ljudje celo v trgovinah, na avtobusu...prakticno kjerkoli, ne zdrzijo brez mateja. Tud jst sem po tem, ko sem ga probal v Buenos Airesu zelel le se mate:), Jasmini pa ni prevec dober (razen sladkan). Pravijo, da je pitje mateja bolj fora druzenja in da ce nekomu ponudis mate se lahko zacnejo dolgi pogovori v noc, medtem ko skodelica mateja krozi naokoli. Ne skrbite, bova dala za probat v Slo!

2. Fuzbal. Najprej sem imel obcutek, da ljudje gledajo samo Copa del Libertador, ki je neka podobna stvar kot liga prvakov v Evropi. Ko so igrali Boca Juniors proti neki ekipi iz Venezuele v La Rioji so bili na postaji pogledi prav vseh ljudi uprti v televizor (in ko se je tekma koncala in so voznik in pobiralec kart za bus nehali gledati TV, smo sli). Po vec kot mesecu sva ugotovila, da so tako zasvojeni s fuzbalom, da spremljajo tudi ligo prvakov in celo prve nogometne lige iz Evrope. Vse to najdes na TV-ju. Drugace pa tudi zelo radi igrajo fuzbal in igrajo ga zelo dobro. Vsako vecje mesto ima kar nekaj spodobnih stadionov, ni tako kot v Ljubljani:)

3. Difunta Correa. Nekaj o tem sva ze napisala. Treba je poudarit, da je ta obsesija razsirjena predvsem po cestah drzave, saj na vsakih nekaj km najdes svetisce posveceno Difunti. Predvsem je Difunta zaveznica tovornjakarjev, vendar sva videla tudi v veliko avtomobilov obesen rdec trakec (tako te Difunta opazi in pazi nate na cesti- tako jaz to razumem).

4. Dulce de Leche. To je zelo razsirjena obsesija. Dulce de Leche je sladka krema iz mleka in karamele. Dulce de Leche uporabijo za prakticno vsako jed, predvsem je popularna za zajtrk (namazana na kruh oziroma slano pecivo), dajo jo pa tudi v ogromno sladkarij, sladoled....... Na polici v supermarketu zavzemajo Dulce de Lecheji skoraj toliko prostora kot miljon vrst Matejev, torej kako celo vrsto:). Splosno bi lahko rekli, da so Argentinci obsedeni s sladkim.

5. Parillas in Asado. Argentinci so obsedeni z grillom. Povsod se pece meso, nekatere restavracije imajo ob oknju velik ogenj, kjer se pece asado (cel hrbet krave). Toliko jim pomeni, da lahko pecejo, da je v kampih recimo celo dvojna cena, ce vzames zemljisce, kjer lahko tudi peces grill! Ko sva bila v Puerto Piramidesu so mislim da cisto vsi v kampu zvecer pekli meso.

6. Vino. Se ne dolgo nazaj so bili Argentinci prvi na svetu po zauzitju vina na prebivalca. Vecino vina izvira iz obmocja Mendoze in San Juana, kjer pridelujejo zelo kvalitetna vina. Zadnje case je postalo zelo popularno pivo. Pravijo da je najboljsa kombinacija asado in vino ter pizza in pivo.

7. Pick-up truck. Sploh bolj juzno, recimo v Patagoniji (pa verjetno tudi v Pampah), kjer so razdalje velike in je veliko Estancij (rancev). Zadaj v avto spravijo vsega boga stvari, je pa tudi zelo popularno, da se zadaj v pick-up trucku vozijo ljudje, tudi stoparji.

8. Limonade na TV. So mislim da tako pogosto na TV kot fuzbal.

Mogoce sva kaj pozabila, vendar mislim, da so to glavne obsesije Argentincev (po vrsti)

Zdej pa se ostale navade in zanimivosti.

- Karakter Argentincev: Prvo, kar mi pade na pamet je to, da so argentinci precej bolj odprti, topli in prijazni ljudj kot v Evropi. Navada je, da se vsi objemajo, dotikajo in poljubljajo (na lica). Sploh na zacetku, ko sva prisla v Buenos Aires sem se moral prav navaditi, da sva se s Juanom vedno poljubila, ko mi je odprl vrata. Kasneje mi ta navada poljubljanja med moskimi ni bila vec problem (pa ne razumet narobe;) ).

- Bioritem Argentincev: Argentinci so precej bolj nocni ljudje kot mi. Tukaj vse zazivi sele po 10 uri zvecer, ko so vsi ljudje na cestah. Se pravi ravno takrat, ko se pri nas ceste spraznijo:). Ce greva jest v restavracijo vedno dobiva mizo, ker sva tam med prvimi. Kasneje, ko ze jeva, se prostor napolni in ljudje cakajo na mizo:). Vecerjo jejo med 10 in 11 uro zvecer. Zajtrk je zato posledicno kasneje, se pravi tam med 8 in 11 recimo.

- Argentinska siesta: Argentinci jemljejo siesto zelo resno, sploh bolj proti severu. Siesta traja med 13 in 17 uro in takrat se zivljenje tudi v najvecjih mestih ustavi. Vse se zapre, ljudje hodijo po polzje ali pa samo sedijo na klopcah. V Jujuyu (tako veliko mesto kot Ljubljana) sva dozivela najvecji siesta sok. Hodila sva po mestu v casu sieste in ulice so bile skoraj prazne, po cestah pa skoraj nic prometa. Potem sva si sla v hostel nekaj skuhat in ko sva stopila nazaj na ulico je bilo kot v mravljiscu in se skoraj ni dalo hodit po plocniku, promet po mestu pa se je prakticno ustavil. Sprasevala sva se od kje so se vsi ti ljudje vzeli:).

- Vera v Argentini: V Argentini je veliko ljudi zelo vernih. Ze samo ce hodijo mimo kriza, cerkve, kapelice se pokrizajo, ali pa recimo ce zvonijo zvonovi na cerkvi, ali ce se peljejo po cesti mimo kriza Difunte Correa-je.

- Promet v Argentini: Khm... Glavna znacilnost je, da skoraj ni pravil. Cestni znaki so zelo redki, semaforjev skoraj ni, pa tudi ce je krizisce dveh najprometnejsih cest:). Najvecja razlika med Evropo in Argentino je, da so vsa naselja urejena v kvadratih. Tako Argentinci ne racunajo razdalje v mestu v m in km, temvec v stevilu quadrasov. Promet v mestih poteka tako, da je vsaka druga ulica enosmerna (tako je v bistvu vsak quadros neke vrste veliko krozno krizisce), razen avenije, ki so vecsmerne. Na zacetku je bil sistem enosmernih cest pri voznji velik problem, saj nikoli nisva vedela, po kateri ulici lahko peljeva (seveda ni ponavadi nic oznaceno, samo ti pomaga smer parkiranih avtomobilov v ulici), sedaj pa lahko recem, da imam sistem ze v zilah.

Za javni promet je znacilno to, da so promet z vlaki popolnoma opustili. Razen v Barilocheju in predmestjih Buenos Airesa ni bilo nikjer, kjer sva potovala delujoce zeleznice. Imajo pa Argentinci verjetno najboljsi bus sistem na svetu, z najbolj udobnimi busi (ze v semi cama, ki je pol spalni bus se da zelo udobno spati) v katerih strezejo hrano in pijaco (podobno kot v letalu), vrtijo filme, v eni firmi pa sva celo igrala tombolo za liter vina (zal nisva zmagala). Slaba stran sistema je, da sva veckrat dozivela velike zamude (vec kot 4 ure ni nic nenavadnega:) ).

Vec o tem, kako se ljudje povsod derejo Eeeeeempanadas, kako povsod prodajajo stvari iz kaktusovega lesa, barvasta lamina in alpakina oblacila, skodelice za mate, piratske cedeje, panchote itd., pa kdaj drugic!;)

Adios!