Tupiza, JV Bolivija, Uyuni

Koncno sva v Boliviji, skupaj s Paragvajem najrevnejsi in predvsem najcenejsi drzavi v J Ameriki. Zaenkrat nama je Bolivija vsec, ceprav nama nista vsec dve stvari, malo neokusna hrana v primerjavi z Argentino in to, da se cene za isto stvar spreminjajo iz ure v uro in da so cene za naju malo drugacne (precej drazje) kot za lokalno prebivalstvo. Se pa da priti zelo poceni skozi, ce imas sreco, tako sem danes recimo kupil novo zobno scetko za 40 centov, pa se jedla sva dve kosili (juha, glavna jed, sladica) za malo vec kot 1,5€.

No pa pojdimo lepo po vrsti...
Iz Argentine sva se se enkrat, tokrat z busom odpeljala skozi barvito Qebrado de Humahuaco. La Quiaca, sestrsko mesto Bolivijskega Villazona je imelo ze malo kaoticni pridih. Mejo sva morala preckati pes, saj med drzavama ni javne prometne povezave. Bilo je zelo smesno, ko sva pes vstopila v novo drzavo in v novo mesto. V Villazonu sva na ulicah ze opazovala zenske v tradicionalnih oblekah (Cholah). Prehodila sva pol mesta do zelezniske postaje in srecno ujela vlak v Tupizo. Ta vlak je najbolj luksuzno prevozno sredstvo v Boliviji. Zvecer v Tupizi je bilo zelo zanimivo, saj je celotno mesto ena velika trznica in se tisto malo trgovinic kar je seveda nima cen.
V Tupizi sva ostala 2 dni. Ker je v okolici Tupize veliko stevilo zanimivih kanjonov, sva se odlocila, da jih razisceva s konji. Jahala sva 5 ur in bilo je zelo zanimivo, saj sva oba prvic jahala konja. Ogledala sva si kanjone razlicnih erozijskih oblik (najbolj zanimiva je bila Valle de los Machos, kjer so iz kanjona strleli ogromni penisi), nad nama pa so leteli ogromni orlom podobni ptici. Kljub Jasmininim bolecinam v riti nama ni bilo zal;)

http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/JujuyTupiza3552008

Naslednji dan sva se odpravila z agencijo na 4 dnevno ekskurzijo z dzipi proti skrajnemu JV Bolivije in nato proti Uyuniju.
JV konec Bolivije je znan po vulkanskih pokrajinah, redki poselitvi (ogromna prazna obmocja), barvitih jezerih, polnih mineralov, alg in flamingov, razlicnih erozijskih puscavskih oblik ter seveda najvecje slane ravnine na svetu - Salar de Uyuni. Vseskozi smo se z dzipi gibali med 4000 in 5000m. Na zacetku je bilo tezko, ker nisva bila navajena ekstremnega mraza (v nasih skromnih bivaliscih ni bilo ogrevanja, T pa so se ponoci spustile globoko pod 0 stopinj celzija, ker so bile reke zjutraj globoko zmrznjene:) ) in pomanjkanja kisika (ja, zal nismo s sabo imeli kisikovih bomb;) ). Zadnje dneve pa je bilo lazje, saj nisva vec toliko cutila pomanjkanja kisika, mrzlo je bilo pa se vedno kot v najboljsih zmrzovalnikih.

Najin 4-dnevni tour je izgledal priblizno tako:
Na zacetku smo si ogledali globoke kanjone zanimivih erozijskih oblik, nato tipicne predkolonialne vasi, pokrite z slamo, kjer smo prespali. Naslednji dan smo se peljali skozi ogromno zamrznjenih rek med neskoncno llamami. Obiskali smo t.i. Bolivijski Machu Pichu (na visini priblizno 4500m). To so ostanki mesta, ki je vzcvetelo zaradi bliznjih nahajalisc zlata, vendar je kasneje propadlo, ko je zlata zmanjkalo. Prebivalci so se hoteli vrniti, vendar so se bali zlih demonov, ki naj bi jih z kopanjem zlata prebivalci spodili ven. Ker so se v mestu stalno pojavljale cudne stvari (zvoki), so se z mesta preselili se zadnji prebivalci. Ugotovila sva da so cudni zvoki verjetno prihajali od vulkana ob katerem lezi zapusceno mesto. Nato smo se zaceli vzpenjati se visje, do prelaza visokega 4855m, kjer se nam je odprl pogled na rumeno laguno. Pot smo nadaljevali proti skrajnem JV delu Bolivije, kjer smo se okopali v termalnih izvirih. Skozi Dalijevo puscavo (sredi puscave stojijo kot nekaksni kipi ostanki okamenele lave) smo se nato pripeljali do lagune Verde. To je zelo strupena laguna zelene barve (zelena je zaradi arzena). Nad laguno se dviguje vulkan Licancabur, kjer je NASA ugotovila, da je obmocje na Zemlji, ki je najbolj podobno Marsu (podnevi je vroce, ponoci zelo mrzlo, strupeno, brez zivljenja), zato veliko raziskujejo obmocje. Po ogledu lagune Verde smo se obrnili proti S in se najprej ustavili v puscavi, ki je bila polna zanimivih erozijskih oblik. Celotno obmocje na poti je bilo vulkansko preoblikovano in neprestano sva videvala vulkanske kraterje, nekateri so izgledali, kot da bi cez njih polil celo paleto barv. Naslednji postanek je bil na najbolj vulkansko aktivnem delu Bolivije, na polju polnem blatnih vulkanov, fumarol in celo gejzirjev. Celotno gejzirsko polje se nahaja kar na 5000m, kar je bila do takrat najvisja tocka kar sva kadarkoli bila! Polje je zelo zanimiva zadeva in zelo smrdeca:). Naslednji dan smo si ogledali Laguno Colorado, ki je rdece, pravzaprav krvave barve. Tudi tu so termalni izviri in v blizini njih (ker tam voda pac ne zmrzne) se z rdecimi algami prehranjuje ogromno flamingov. Pot smo nadaljevali mimo sedmih zanimivih lagun in se na koncu dneva nastanili v hotelu, kjer so bile sobe iz soli. Nasldnji dan smo se zgodaj odpeljali na Salar de Uyuni, kjer smo si ogledali soncni vzhod. Salar de Uyuni je popolnoma ravna, bela in slana puscava, ostanek jezerskega dna ogromnega jezera. Povrsino ima kot polovica Slovenije. Sredi bele ravnine se nahajajo posamezni otoki, polni kaktusov (in turistov - na splosno je Salar poln turistov in dzipov:( ). Na Salarju smo si gledali tudi ocesa Salarja. To so majhne luknje polne vode, skozi katere neprestano prihaja zrak v obliki mehurjev (temu pravijo dihanje Salarja, saj ta zrak, ujet pod soljo pride od zelo dalec). Na koncu smo si ogledali se slani hotel (zgrajen popolnoma cel iz soli, razen kopalnic seveda), pridobivanje soli ter t.i. pokopalisce starih lokomotiv pri Uyuniju.

http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/JVBolivija6952008
http://picasaweb.google.com/aljosa.rijavec/Uyuni952008

Lep pozdrav iz La Paza in se slisimo kmalu.