Zadnjih nekaj dni nimava ravno najbolj ugodnega vremena. Ze v Puerto Natalesu sva se odlocila da morava cim prej na sever, da si malo segrejeva kosti.
Najprej sva se odpravila do najvecjega ledenika (50 m visoke ledene stene) na svetu Perita Morena. Perito Moreno je edini ledenik na svetu, ki ne nazaduje ampak se stalno pomika navzdol proti jezeru in tako na priblizno vsake 4 leta pride do kataklizmicnega dogodka. Takrat ledenik zajezi jezero, za njem se nabira voda, potem pa ledeni jez popusti. Po tem dogodku je zaslovelo tudi bliznje mestece El Calafate, ki je v zadnjih desetih letih turisticno znorelo.Ker backpakerskih govoric izvedela, da je najugodnejsa varianta najem avtomobila, saj ti za vstop v park ni potrebno placati vstopnine sva se povezala s kolegom iz Belgije - Simonom. Ko smo prispeli v El Calafate smo najeli avto in in se ob 6 zjutraj odpravili v park Los Glaciares. Noc je bila mrzla in komaj smo cakali, da se pogrejemo v avtu, a glej ga zlomka nas razsuti avto je imel pokvarjeno tudi gretje. Kljub jasnemu nebu na zacetku poti se je mraz in dez proti ledeniku stopnjeval. Tako smo ledenik lahko videli v megli in dezju, medtem ko smo v bliznjem kaficu igrali karte pa je zacelo celo sneziti. Nas izlet res ni bil sanjski, vendar ce dobro pomislim, verjetno ob najvecjem ledeniku na svetu ni najbolj toplo vreme brez padavin...navsezadnje tut ledeniki morjo od necesa zivet:) Najlepsi del izleta so bili zajcki, ki so zmedeno skakljali pred avtomobilom in dihurcek. Dan je nazaj grede hotel nekoliko popraviti vtis zato smo imeli ob rahlem dezju lep pogled na mavrice nad zelenomodrim jezerom. Se en dan sva pocakala v El Calafateju, prespala pol dneva ob dezevnem in zelo mrzlem vremenu, vmes odsla do lagune Nimes (1km od Calafateja) opazovati flaminge, crnovrate labode, gosi in ostalih 80 vrst pticev (videla sva vseh 80 vrst:) ). Ob snezenju sva nato pospravljala najbolj blaten sotor v tistem trenutku na svetu.
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/ElCalafate542008
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/PeritoMorenoLedenik642008
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/ElCalafate742008
Po Ruti 40 odpravila proti Esqelu. Zaceli smo samo z 1,5 urno zamudo prispeli pa s 5 urno zamudo. V Argentini se pac nikomur ne mudi, ce soferju zapase pica ob 2 zjutraj pac gremo vsi na pico :) Ob poti sva opazovala nekaj zanimiv geomorfoloskih oblik. V 40 urah voznje smo preckali le tri mesta z okoli 3000 preb ter nekaj rancev, tako da sva v popolni meri dozivela neskoncni nic notranjosti Patagonije. Ker je cesta vecinoma v zelo slabem stanju so se najini notranji organi ob poti spreminjali v multiorganski shake;).
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/Ruta40842008
V Esquelu je zopet lilo kot iz skafa. Kljub temu sva se odlocila, da ostaneva kaksen dan in poskusava priti v nacionalni park Los Alerces, kjer so drevesa stara tudi vec tisoc let. Tokrat se nama je kljub slabi prognozi nasmehnila sreca in ze popoldne je sijalo sonce. Zato sva se zopet odlocila za najem avta, ker je bila tudi tokrat to nabolj ugodna moznost. Bencin je namrec tukaj smesno poceni 0.30€ liter in je to res minimalen strosek ce so v avtu trije. Ker sva potrebovala se nekaj potnikov sva na cesti nasla se Francoza, ki se nama je pridruzil.
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/Esquel942008
Vreme je bilo tudi zjutraj cudovito, zato smo se odpravili v Los Alerces. Sicer nismo mogli do najvecjih dreves, vendar smo si na kratkem sprehodi vseeno lahko ogledali nekaj zanimivih dreves in rastlin (bambuse, drevesa z oranznimi stebli...). Ob jezeru smo imeli piknik, nato pa se pocasi odpavili nazaj v Esquel. V soncnem zahodu smo spremljali lep pogled na zasnezene gore, sijoco stepo, zivo zelena drevesa in jezera, del poti nam je krasila tudi mavrica.
http://picasaweb.google.es/jasmina.pecoler/EsquelPNLosAlerces1042008
4 komentarji:
ej, spet se oglađšam po dolgem času
ful mi je blo zanimivo tisto o kataklizmičnem dogodku na vsake štiri leta... upam da sta prišla ravno ob pravem času, ko je ledeni jez popustil:)
pozdrav iz ljubljane... se opravičujem za moj izostanek pri komentiranju vajinih prispevkov, ampak jih je toliko, da komaj dohajam:) Sicer pa vidim da sta se že kar dobro zlila z okolico. Pa poglejta, če se kje v Patagonskih višavah kali kakšen obetaven center...
To je res Jurinic, ravn k sva prsla so ledene gore letele po zraku, pa sej ni nc kej tazga, itak se na vsake 4 leta vse ponovi.
Ej Mile pa kaj misls d sva midva skavta za vse ljudi, ki imajo vsaj kaj talenta za kaj, najprej pevci, zdej centri, kaj sledi? Rabs eno Argentinko z velkimi joski? Bova poskavtirala;)
Adios!
Ja lohk, sam da ne bo preveč poraščena.
Objavite komentar